»Upam, da bomo javnosti ponudili edinstveno izkušnjo, ki bo morda omogočila drugačen način vrednotenja njegovega dela.«

»To je treba storiti – zaradi javnosti, pa tudi zaradi mojega duševnega zdravja. Moram to dopustiti. To mora biti dostopen kraj francoske dediščine.«

»Zdaj ne čutim več bolečine, samo obžalovanje, da ne morem več z njim govoriti po telefonu. Pogrešam ga, ampak, kot pravite, vsak intervju mi ga za kratek čas pripelje nazaj. Zanima me, ali je vedel, da bo tako.«

»To je bilo vse, kar mi je ostalo od njega, zato sem to hranila kot zaklad.«

»Bil je naš Baudelaire, naš Apollinaire ... Pesmi je dvignil na raven umetnosti.«

»Vrgla me je ven in prav mi je bilo, saj sem ji razbil obraz.«